Na ravni Evropske unije je bila v letu 2019 sprejeta direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. EU bo žvižgačem na ta način zagotovila visoko raven zaščite v številnih sektorjih, ki zadevajo javna naročila, finančne storitve, preprečevanje pranja denarja, varnost proizvodov in prevoza, javno zdravje, varstvo potrošnikov in varstvo podatkov. Obveznost držav članic je skladno s prvim odstavkom 26. člena omenjene direktive, da le-to prenesejo v nacionalno zakonodajo v dveh letih po začetku njene veljavnosti, natančneje do 17. 12. 2021.
Zakon o zaščiti oseb, ki prijavo kršitve je bil letos poleti v fazi interne priprave, po takratni oceni ministrstva za pravosodje pa naj bi bil za strokovno in medresorsko obravnavo pripravljen na začetku jeseni. Predlog zakona do sedaj še ni bil objavljen, kar pomeni da je Slovenija že zamudila predviden rok za implementacijo direktive.
Kljub temu, da Direktiva o žvižgačih še ni prenesena v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, pa želimo opomniti na to, da gre za obveznost držav članic in bo predpis slej ko prej moral stopiti v veljavo, zato si v nadaljevanju na kratko poglejmo, kaj prinaša:
- vzpostavitev notranjih kanalov za prijavo v podjetjih/upravah: vzpostaviti je treba učinkovite kanale za prijavo v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi ali v občinah, kjer je več kot 10 000 prebivalcev;
- hierarhija kanalov za prijavo: žvižgači bodo pozvani, naj najprej uporabijo kanale za notranjo prijavo v svoji organizaciji in šele potem kanale za zunanjo prijavo, ki jih morajo vzpostaviti javni organi. V nobenem primeru ne bodo izgubili zaščite pri prijavi kršitve;
- med zaščitenimi osebami so npr. delavci, vključno z javnimi uslužbenci na nacionalni/lokalni ravni, prostovoljci in pripravniki, itd.;
- direktiva uvaja (podporne) ukrepe za zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, kot so suspendiranje, degradacija in zastraševanje. Zaščiteni so tudi tisti, ki žvižgačem pomagajo, na primer kolegi in sorodniki;
- za obravnavo prijav žvižgačev in za ukrepanje na njihovi podlagi bodo na voljo trije meseci (z možnostjo, da se to obdobje za kanale za zunanjo prijavo v utemeljenih primerih podaljša na šest mesecev).