01 515 56 88 | info@iepri.si |

slovenščina sl

Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)

  • Domov
  • Novice
  • Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)

Državni zbor je dne 21.4.2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki je bil objavljen 5.5.2023 in začne veljati 20.5.2023, uporabljati pa se začne šest mesecev po objavi, to je 20.11.2023.

 

Zakon med drugim zahteva, da delodajalci dopolnijo vodenje evidence o izrabi delovnega časa s tem, da poleg ostalih doslej zahtevanih podatkov vodijo še:

– čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
– izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
– opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
– opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
– tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

 

Zaradi zaščite delavca zakon določa še da delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj tako da delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne  ali pa tako, da se delavcu omogoči neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec. Pisno obvestilo se pri tem lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja delodajalec. Delavec lahko od delodajalca v zvezi s tem prav tako enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Evidenca izrabe delovnega časa se hrani trajno, delodajalec pa mora dve leti voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko, v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, če mu je bila:

  • pravnomočno izrečena globa na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 217.a člena Zakona o delovnih razmerjih ali
  • pravnomočno izrečena globa na podlagi prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 23. člena Zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti.
Predlog za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence pa lahko poda tudi sindikat pri delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik. Delodajalec mora predlog obravnavati in se do njega opredeliti v 30 dneh od prejema. Če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati pisno obvestiti tudi inšpektorat, pristojen za delo. Predlog lahko upravičeni predlagatelji znova podajo po preteku enega leta od pisne utemeljitve zavrnitve predloga.

Po novem je določeno tudi, da delodajalec podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije že z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, delodajalec podatke posreduje najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih.

Prekrški v zvezi z vodenjem evidenc

Delodajalec ki ne vodi, hrani ali posodablja evidenc o izrabi delovnega časa se kaznuje z globo od 1.500 do 20.000 eurov, z globo od 150 do 2.000 eurov pa se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti, če stori omenjeni prekršek.

Z globo od 3.000 do 20.000 eurov pa se kaznuje delodajalec ki:
– ne vodi evidence izrabe delovnega časa v elektronski obliki, če je k temu zavezan,
– se ne opredeli do predloga sindikata pri delodajalcu oziroma sveta delavcev ali delavskega zaupnika za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa,
– ne obvesti Inšpektorata Republike Slovenije za delo o zavrnitvi predloga za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa.