V državnem zboru je bil dne 27.1.2023 sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) s katerim se v slovensko zakonodajo prenaša evropska Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti žvižgačev. Zakon začne veljati 22.2.2023. Zakon za podjetja in organizacije v javnem sektorju prinaša obveznost vzpostavitve prijavnih poti za žvižgače, vzpostavitev zaščitnih ukrepov za prijavitelje ter prepoved povračilnih ukrepov proti njim.
Zakon je dostopen na https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023016.pdf
Zakon velja za:
- podjetja in organizacije, ki zaposlujejo več kot 50 zaposlenih,
- subjekte z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, področjih zbiranja in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki in organizacije na področju visokega šolstva,
- ne glede na število zaposlenih ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, Urad predsednika Republike Slovenije, Državno odvetništvo Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija in Zagovornik načela enakosti ter samoupravne lokalne skupnosti.
Podjetja in organizacije bodo morala:
– vzpostaviti hierarhijo kanalov za prijavo: žvižgači bodo pozvani, naj najprej uporabijo kanale za notranjo prijavo v svoji organizaciji in šele potem kanale za zunanjo prijavo, ki jih morajo vzpostaviti javni organi,
– uvesti bo potrebno (podporne) ukrepe za zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, kot so suspendiranje, degradacija in zastraševanje,
– za obravnavo prijav žvižgačev in za ukrepanje na njihovi podlagi bodo na voljo trije meseci ,
– določiti bo potrebno zaupnika, ki bo zadolžen za sprejemanje prijav,
– sprejeti bo potrebno notranji akt/pravilnik za zaščito prijaviteljev,
– prijave in postopke bodo javni organi oz. organi za zunanjo prijavo morali evidentirati za potrebe statističnega poročanja Komisiji za preprečevanje korupcije.
Zavezanci bodo morali vzpostaviti evidenco prijav pri čemer bodo morali upoštevati prepoved razkritja identitete in zaupnosti prijavitelja.
Evidenca prijav bo morala vsebovati podatke o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi prijavljene kršitve (osebno ime ali psevdonim, poštni naslov, e-poštni naslov, telefonsko številko in druge naslove za navezavo stika), gradivo, ki so ga predložile navedene osebe, in gradivo, ki je nastalo v postopku obravnave prijave, vključno s posnetkom oziroma zapisom klica ali pogovora.
Zavezanci bodo morali evidenco prijav hraniti pet let po koncu postopka.
Notranji akt/pravilnik o zaščiti prijaviteljev bo moral vsebovati:
- določitev zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav,
- elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav,
- postopek prejema notranje prijave in njene obravnave,
- ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav,
- postopek obveščanja notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve,
- način seznanitve vodstva o obravnavi prijave,
- način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju.
Zavezanci bodo morali v internih aktih predvideti tudi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in kadar bi bilo to potrebno institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.
Prepovedani bodo vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti pa:
1. odpoved delovnega razmerja,
2. suspenz pogodbe o zaposlitvi,
3. premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja,
4. prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo in znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin,
5. onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja,
6. nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca,
7. uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni,
8. šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb,
9. diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava,
10. opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
11. odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa, oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe,
12. druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka,
13. predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja,
14. razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja,
15. samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti,
16. uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju,
17. sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju.
Zaščitni in podporni ukrepi, ki jih bo država zagotavljala prijaviteljem glede na vrsto povračilnih ukrepov, pa bodo:
1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost,
2. izključitev odgovornosti prijavitelja,
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov,
4. brezplačna pravna pomoč,
5. nadomestilo za primer brezposelnosti,
6. psihološka podpora.
Zavezanci bodo morali zagotoviti enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu o zaščiti prijaviteljev (npr. na svojih spletnih straneh). Prav tako bodo morali na podoben način zagotoviti informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.
Organi za zunanjo prijavo bodo morali do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto komisiji za preprečevanje korupcije poročati o številu prejetih prijav.
Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več zaposlenih, in zavezanci v javnem sektorju bodo morali vzpostaviti poti za notranjo prijavo v 90 dneh od uveljavitve zakona.
Zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih, bodo morali vzpostaviti poti za notranjo prijavo do 17. decembra 2023.