Dne 11.10.2022 je bil v Uradnem listu RS, št. 130-3081/2022 objavljen novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), s katerim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku za elektronske komunikacije. ZEKom-2 je pričel veljati 10.11.2022.
Vrste elektronskih komunikacijskih storitev
Zekom-2 po novem razčlenjuje tri vrste elektronskih komunikacijskih storitev ki se običajno izvajajo za plačilo prek elektronskih komunikacijskih omrežij:
– storitev dostopa do interneta,
– medosebne komunikacijske storitve in
– storitve, ki obsegajo v celoti ali pretežno prenos signalov.
Pojem plačljive komunikacijske storitve je potrebno pri tem razlagati široko, tako da vsebuje tudi primere ko posameznik namesto plačila za storitev posreduje svoje osebne podatke (primerjaj podobno določbo v novem Zakonu o varstvu potrošnikov).
Medosebne komunikacijske storitve so storitve, ki se navadno izvajajo za plačilo in ki omogočajo medosebno in interaktivno izmenjavo informacij in obsegajo storitve kot so govorni klici med dvema posameznikoma, elektronska pošta, storitve sporočanja, skupinski klepet itd.
Delijo se v dve kategoriji glede na to, ali komunikacija poteka z uporabo številk ali brez njih:
– medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke dodeljene na podlagi določb ZEKom-2 o oštevilčenju, in sicer s številko ali številkami iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije, ki ga sprejme Agencija, ali iz mednarodnega načrta oštevilčenja (klasična fiksna, pa tudi mobilna telefonija).
– številčno neodvisne medosebne komunikacijske storitve ki za vzpostavitev zveze ne potrebuje elementov oštevilčenja. Sem sodijo številne storitve, ki omogočajo komunikacijo prek storitve dostopa do interneta (npr. Viber).
Storitve, ki obsegajo v celoti ali pretežno prenos signalov pa so npr. storitve prenosa, ki se uporabljajo za opravljanje storitev stroj–stroj (M2M) in za radiodifuzijo (ne gre za storitve, namenjene komunikaciji med osebami).
Zekom-2 prinaša vrsto novosti na področju pravic končnih uporabnikov, splošnih pogojev poslovanja in pogodb z uporabniki
Zakona določa informacije, ki jih mora izvajalec storitev potrošniku zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe. Informacije morajo biti zagotovljene na jasen in razumljiv način in na trajnem nosilcu podatkov oziroma če posredovanje na trajnem nosilcu podatkov ni izvedljivo, na način, ki omogoča, da lahko naslovnik dokument s temi informacijami enostavno prenese k sebi, če je v digitalni obliki. Na zahtevo končnega uporabnika invalida mora izvajalec storitev informacije zagotoviti v obliki, ki omogoča dostop do informacij, vključno z možnostjo strojnega branja (186. člen). Izvajalci morajo pred sklenitvijo pogodbe potrošniku zagotoviti tudi strnjen in lahko berljiv povzetek pogodbe z glavnimi informacijami. Če povzetka pogodbe iz tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, ga izvajalec storitev potrošniku zagotovi brez nepotrebnega odlašanja (187. člen).
Zakon po novem zagotavlja naročnikom odstop od pogodbe o naročniškem razmerju brez dodatnih stroškov (na primer stroškov prekinitve ali spremembe naročniškega razmerja, oziroma drugih administrativnih stroškov, pogodbenih kazni, zneskov prejetih ugodnosti ali drugih dogovorjenih nadomestil).
Ob vsaki enostranski spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, imajo naročniki po novem pravico, da v roku 60 dni od prejema obvestila odstopijo od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo (prej 30 dni).
Končni uporabnik lahko sklene pogodbo z izvajalcem za nedoločen ali določen čas. V primeru pogodb s samodejnim podaljševanjem mora izvajalec storitev končnim uporabnikom vsaj enkrat letno svetovati o najboljših tarifah (190. člen).
Izvajalec storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev mora zagotavljati tudi možnosti za spremljanje in nadzor porabe storitev, če se te plačujejo na podlagi dejanske porabe. Izvajalec mora naročnika brezplačno obvestiti pred in ob dosegu količinske oziroma finančne meje (198. člen).
Skladno z določbami novega zakona morajo operaterji svoje splošne pogoje poslovanja prilagoditi določbam Zekom-2 v devetih mesecih od njegove uveljavitve.
Zekom-2 prinaša vrsto novosti tudi na področju varnosti omrežij, omrežnega povezovanja, zagotavljanja konkurence in univerzalne storitve
Glede varnosti omrežij in storitev ter delovanje v izjemnih stanjih morajo operaterji še vedno sprejeti ustrezne in sorazmerne tehnične ter organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganja za varnost omrežij in storitev, vključno s pripadajočimi informacijskimi sistemi. Med ukrepe sodi sprejem, izvajanje in spremljanje sistema upravljanja varnosti, kar zajema sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) in sistem upravljanja varovanja informacij (SUVI). Operaterji morajo sistem in pripadajoče ukrepe redno izboljševati (114. člen) kar je zaenkrat podrobneje določeno v Splošnem aktu o varnosti omrežij in storitev (Uradni list RS, št. 75/13 in 64/15), ki bo prav tako moral biti noveliran v šestih mesecih po uveljavitvi Zekom-2.
Operaterji bodo morali o varnostnem incidentu zaradi takojšnjega razreševanja varnostnih incidentov obvestiti tako AKOS kot nacionalni CSIRT (SI-CERT), če bo z varnostnim incidentom prizadeta komunikacija v sili, pa tudi center za sprejem komunikacije v sili. S splošnim aktom agencije bo podrobneje določeno, kdaj gre za varnostne incidente, ki pomembno vplivajo na delovanje javnih komunikacijskih omrežij ali izvajanje javnih komunikacijskih storitev (117. člen).
Glede zagotavljanja konkurence bo AKOS na svojih spletnih straneh objavil smernice in informacije o postopkih za medomrežno povezovanje in operaterski dostop s čemer se bo zagotovilo da bodo lahko zlasti mala in srednja podjetja ter operaterji z omejenim geografskim dosegom izkoristili prednosti, ki jih prinaša skupna uporaba infrastrukture (130. člen).
Cenovna dostopnost univerzalne storitve se bo zagotavljala prek naložitve obveznosti ponujanja posebnih cenovnih opcij ali paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami vsem izvajalcem storitev iz nabora univerzalne storitve, če bodo izpolnjeni določeni ekonomski pogoji. Sredstva za financiranje ukrepov zagotavlja ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (173. člen).