Za tržna razmerja, v katerih nastopajo enako močni subjekti (npr. fizične osebe med seboj ali pa gospodarske organizacije med seboj) običajno velja pravno načelo pacta sunt servanda – karkoli sta se stranki domenili, to morata izvršiti. Pravo, razen redkih izjem (npr. čezmerno prikrajšanje po 118. ali pa oderuška pogodba po 119. členu Obligacijskega zakonika) v razmerja takih subjektov ne posega s priviligiranjem ene strani.
To pa ne velja za potrošniško pravo, kjer je potrošnik kot fizična oseba ponavadi šibkejši subjekt in ki tudi ni v enaki meri kot prodajalec informiran o lastnostnih proizvodov in storitev, ki jih kupuje. Varstvo pravnih razmerij, kjer so na eni strani potrošniki kot fizične osebe in na drugi proizvajalci in prodajalci kot (v glavnem) pravne osebe ima posebno mesto v pravu EU ter v domačem pravu.
Slovenija je imela področje varstva potrošnikov delno urejeno že pred vstopom v EU, z implementacijo evropskih direktiv v Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ter v druge potrošniške zakone in podzakonske predpise pa je domača zakonodaja povzela večino evropskih rešitev. Tudi tam, kjer jih ni, evropska zakonodaja velikokrat velja neposredno.
Prodajalci in uvozniki, velikokrat pa tudi distributerji in proizvajalcim, so tako po evropskih direktivah velikokrat solidarno in objektivno odgovorni za:
- škodo, ki jo povzročijo proizvodi z napako (85/374/EGS in 85/374/EGS),
- splošno varnost potrošniških proizvodov (2001/95/ES),
- izdelke, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov (87/375/EGS)
- nedovoljene pogoje v potrošniških pogodbah (93/13/EGS),
- zavajajoče in primerjalno oglaševanje (84/450/EGS),
- nepoštene in agresivne poslovne prakse (2005/29/ES),
- nepravilnosti pri pogodbah sklenjenih na daljavo in pogodbah, sklenjenih izven poslovnih prostorov (2011/83/EU),
- nepravilnostih pri finančnih storitvah potrošnikom na daljavo (2002/65/ES),
- nepravilnosti pri elektronskem poslovanju na trgu (2000/31/ES),
- nepravilnostih pri izvrševanju elektronskih in telekomunikacijskih storitev ((EU) 2018/1972),
- nepravilnosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz potrošniških razmerij (2002/58/ES),
- nepravilnostih v zvezi s potrošniškimi krediti (2008/48/ES).
Namen zakonodaje o varstvu potrošnikov se izpeljuje iz večih načel. Po prvem načelu je potrošnik v potrošniških razmerjih do ponudnikov storitev in proizvodov šibkejša stranka, njegova moč pa ni enaka moči proizvajalcev in prodajalcev. Po drugem potrošnika potrebno zaščititi zaradi asimetrije informacij (proizvajalci vedo o svojih proizvodih, njihovih lastnostih in njihovi varnosti bistveno več kot kupci), po tretji pa mora stroške delovanja sistema (npr.sistema splošne varnosti proizvodov) nositi tista stran, ki s temi stroški bolj učinkovito upravlja oz. jih ima manj, to pa so ponavadi proizvajalci.
Storitve
Naše storitve s področja varstva potrošnikov obsegajo:
- Svetovanje o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
- Svetovanje o nepoštenih in agresivnih poslovnih praksah.
- Svetovanje o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.
- Svetovanje o odgovornosti proizvajalcev in prodajalcev za proizvode z napako.
- Svetovanje o odgovornosti proizvajalcev, uvoznikov, distributerjev in prodajalcev za proizvode, ki povzročijo smrt, telesno poškodbo, okvaro zdravja ali škodo na drugi stvari.
- Svetovanje o standardnih splošne varnosti proizvodov za široko potrošnjo.
- Svetovanje o elektronskem reklamiranju, sklepanju in izvrševanju potrošniških poslov.
- Svetovanje o pogodbah sklenjenih na daljavo in pogodbah sklenjenih zunaj poslovnih prostorov.
- Svetovanje o dopustnih pogojih glede potrošniških kreditov.
Izdelki
S področja varstva potrošnikov nudimo sledeče izdelke:
- Splošni pogoji poslovanja v potrošniških pogodbah.
- Splošni pogoji poslovanja pri pogodbah na daljavo oz. storitvah informacijske družbe.
- Izdelava splošnih kodeksov ravnanja zvezi z eno ali več poslovnimi praksami v razmerju do potrošnikov ali poslovnih področij.
- Priprava opustitvenih tožb za prenehanje zavajajočega oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja.
Komu je ponudba namenjena?
Ponudba je namenjena domačim in tujim gospodarskim družbam, ki na slovenskem trgu ponujajo proizvode za široko potrošnjo, pa tudi uvoznikom, distributerjem in prodajalcem takih proizvodov, ki solidarno odgovarjajo za proizvedene, uvožene oz. prodane proizvode.